Vedeževanje mi je spremenilo življenje

 

Marijin znak

V živo se spomnim tistega dne v svoji rani mladosti (mislim, da je bilo leta 1988), ko se je v Županjih njivah razširila novica, da se v kapelici premika kip device Marije. Skočil sem kolo svojega starega očeta in oddirjal pogledat ta čudež. Množica, ki je stala pred kapelico, je bila nepregledna, jaz pa premajhen, da bi kaj videl. Tiščal sem z glavo med ljudi, se prebijal in poslušal razne komentarje. Nekateri so menili, da je premikanje kipa vedeževanje oziroma napoved za bližnjo prihodnost, spet drugi so na račun tega stresali šale. Bil sem vznemirjen in si silno želel ogledati ta čudež.

Veren fantič, krščansko vzgojen, redno pri maši, ministrant, … si je želel znaka svete device Marije.

Končno sem jo uzrl. Zdela se mi je prelepa, kot bi bila živa. Otroške oči so pričarale še več živosti zato nemara ni čudno, da sem opazil obračanje njenih oči. Pogledala je naravnost vame, komaj opazno spustila roko in pokazala proti meni. Bil sem prepričan, da sanjam a kaj, ko je nekdo v množici zavpil:

»Poglejte! Premika oči! In roko tudi!«

Ampak ostali tega niso videli. Le midva sva si očitno delila to izkušnjo. Bil sem vzhičen in tudi nekoliko prestrašen. Kaj se dogaja? Gre res za vedeževanje oziroma napoved velike nesreče kot so pametovali drugi? Resnično se je kasneje odvila vojna za samostojno Slovenijo in takrat so čudež pripisovali temu velikemu dogodku za našo državo. Sam pa sem bil deležen še enega čudeža v bližini kapelice in sicer je šlo za »čudodelnika« kot so mu pravili. Sam imam v glavi, da je bila ženska, a verjetno se le ne spominjam prav saj sem bil enostavno preveč vznemirjen, da bi si vse zapomnil. Spomnim se invalidnega moškega, ki je po sedenju pred zdraviteljem na jašku nad nekdanjim vodnjakom pričeval, da čuti mravljince v nogah in so ga kasneje celo spravljali na noge. Spomnim se nihala, ki je divje poskakovalo tam in se na koncu preteče dvignilo in pokazalo proti osebi, ki je želela dokaz o zdravilnih energijah. Nihalo je bilo obešeno na navadno vrvico. Spomnim se kot bi bilo včeraj.

 

13-letni vedeževalec

Sosedin sin je bil znan po tem, da je velikokrat v svojih, na videz, nesmiselnih napovedih, zadel do zadnje podrobnosti. Šalili smo se, da bi bilo dobro zanj odpreti kakšno telefonsko linijo ali pa izdelati oglas za vedeževanje in ga postaviti pred blok.

Bolj kot ne smo njegove napovedi vsi jemali za šalo vse dokler ni prišel na vrsto »tisti« petek 13.

Ravno sem se vrnila s sprehoda s svojim psom, vstopila v dvigalo in začudeno pogledala, ko se je nekje v zgornjih nadstropjih vnelo glasno pregovarjanje. Ko sem izstopila iz dvigala sem v spodnjem nadstropju opazila možakarja v plašču, ki se je razburjeno znašal nad sosedo katere sin je bil naš slavni vedeževalec. Ujela sem nekaj besed, a bistva vendarle ne. Ko sem popoldne, kot ponavadi, odšla k njej na kavo, me je pričakala z zaskrbljenim obrazom. Vprašala sem jo kaj se je pripetilo in nato mi je razložila skorajda neverjetno zgodbo.

Njen sin je v šoli glasno razglabljal o svojih napovedih kar se je vedno zdelo smešno njegovim sošolcem, pa tudi učiteljem. Tisti dan je razlagal, da prihaja strašanski petek 13, ko bo učitelju z njihove šole poginila mačka, hiša bo izgubljena v velikem požaru, njegov avtomobil pa bodo odpeljali neznanci. Sila neverjetna in neuresničljiva napoved.

A ne za našega Jako!

Potem sem izvedela, da je bil razburjeni možakar dejansko učitelj telovadbe na njihovi šoli, ki je tisti dan izgubil večji del hiše v požaru. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da je do požara prišlo, ker se je njegova radovedna mačka smukala preblizu odprtega kamina, ko je preskočilo nekaj isker in jo prestrašilo. Odskočila je in prevrnila kovinsko grebljico, ki je po naključju padla tako, da je iz kamina poletelo nekaj žerjavice na preprogo, nakar se je vnel požar v katerem je poginila tudi nesrečna mačka. In avtomobil? Na silo so ga odvlekli, da so gasilci lažje dostopili do hiše in rešili kar se je rešiti dalo. Rekla bi, da je vse to nemogoče, toda …

Rdeče opozorilo

Sanjalo se mi je, da je moje življenje povsem zašlo, da je vse okoli mene ena sama velika past in trpljenje na vsakem koraku. Ob vsakem novem prizoru, ki sem ga uzrla, sem videla rdeče. Enkrat rdeč avtomobil, drugič rdeče škornje, spet tretjič človeka z rdečimi lasmi.

Zakaj vse rdeče?

Tako sem se spraševala že v sanjah, pa tudi takoj po tistem, ko sem se iz njih, vsa prepotena, prebudila. Ko sem tekla na avtobus, sem od daleč opazila veliko rdečo reklamo na njem. Kot, da bi to še ne bilo dovolj, sem se z rokavom zataknila za vrata in med lovljenjem ravnotežja, gospe pred menoj snela šal. Rdeč seveda. Počasi me je že grabila panika. Ves dan me je tiščalo v prsih in odločila sem se, da je čas, ko se moram zateči po vedeževanje. To mi je že nekajkrat razrešilo osebne težave in mi pokazalo pravo pot. Nekdo verjame, spet drugi pač ne. Povem kako je bilo in nobenega razloga nimam, da bi lagala.

Segla sem po telefonu in poklicala številko za katero sem bila prepričana, da je prava. Na drugi strani se mi je z umirjenim tonom oglasila gospa Petra s katero sva pred časom že govorili. V meni je vzbujala zaupanje, ki se je še okrepilo, ko se je njena napoved izkazala za točno. Tokrat sem ji dala nekaj dela s tole mojo rdečo barvo.

Sprva se je zamislila, potem pa me še enkrat vprašala, če sem resnično sanjala vse v tem zaporedju. Ko sem ji pritrdila mi je zaupala mojo osebno zgodbo za katero sem vedela le jaz in nihče drug. Med pogovorom sem se sprehajala po sobi, nato pa sem se precej trdo usedla. Gospa Petra mi je razodela, še meni neznane, detajle iz te moje osebne izkušnje in prišla vse do izvora težav, ki jih je hranila moja podzavest. Njena razlaga se mi je nenadoma zdela neverjetno smiselna in logična, opravilo, ki me je čakalo pa je vnaprej dajalo vedeti, da bom s tem rešila velik problem. Tisti dan mi je vedeževanje prihranilo nekaj naslednjih let finančnega trpljenja.

 

 

Vedeževanje sredi ulice

Kot vsakič, ko sem šla na železniško postajo, je bila na ulici skozi katero sem morala, starejša gospa. Že zdavnaj sem jo, zaradi oblačil in splošnega videza, poimenovala za »Ciganko«. Pa ne slabšalno ali zaničujoče. Gospa me je resnično spominjala na eno izmed vedeževalk v šotorih, ki so brezhibno napovedovale prihodnost v raznih filmih in zgodbah.

Zanimivo, da sploh ni bila vsiljiva, me je pa vsakokrat nekako nenavadno pogledala in se mi nasmehnila. Tistega dne pa enostavno nisem zdržala več. Ustavila sem se pri njej, jo pozdravila in naravnost vprašala ali mi morda želi kaj povedati. Znova se je nasmehnila, tokrat prav posebej toplo.

»Smem?« je vprašala in me prijela za roko.

Mojo dlan je obrnila navzgor in s kazalcem potegnila po njej. Pri sebi je nekaj zamrmrala in dvignila pogled proti meni.

»Vidiš? To je tvoja življenjska pot. Polna je vzponov in padcev, tule …« je zastala za trenutek. »Tule pa te čaka nekaj velikega. V kratkem draga moja, prihaja v tvoje življenje človek tvojih sanj.«

Vedeževanje sredi ulice in njena prerokba sta me nasmejali. Vzela sem jo kot popestritev sivega dne. Preden je izpustila mojo roko pa je še navrgla, da je ta moški v resni zvezi katero bo zaradi mene prekinil. Ljubil me bo do smrti a prej bom morala premagati strah pred njegovo preteklostjo.

In res! Manj kot mesec dni po tem, ko me je doletelo vedeževanje sredi ulice, sem spoznala moškega kot iz sanj. Žal je bil poročen a je zatrjeval, da se ločuje. Podaril mi je svoje srce in me na kolenih prosil, da bi bila z njim. Zaupal mi je, da je pred kratkim premagal hudo bolezen, ki se lahko vrne kadarkoli, a da na to ne želi misliti.

Vsak naslednji trenutek je želel podariti meni, saj je dejal, da še nikoli ni bil tako srečen v svojem življenju. Vse to po mesecu najinega poznanstva. Globoko v sebi sem čutila njegovo iskrenost, njegovo gorečo ljubezen in predanost. Seveda sva ostala skupaj in upam, da resnično za vedno.

 

Volk ali pes?

19.12.1998 se mi bo za vedno vtisnil v spomin kot dan, ko sem doživel največjo osebno preobrazbo v živjenju. Običajen sprehod po gozdu na hladno popoldne se je spremenil v trenutke strahu, ko nisem vedel ali bom živ prišel iz njega. Nenadoma se je pred menoj pojavila, na videz, sestradana žival, ki je spominjala na volka. Nisem bil prepričan ali je volk ali pes a naslednji trenutek sem se spomnil kaj mi je pred časom dejal stari Frane, ko sem ga obiskal na domu.

»Veš Polde, prišel bo dan, ko ne boš več vedel kdo je tvoj prijatelj in kdo ne. Kdo je volk in kdo je pes. Takrat se boš moral odločiti kam te bo vodila življenjska pot. Vedeževanje gor ali dol, moral se boš odločiti za neko smer. Prijatelji ne bodo več prijatelji in ne boš prepričan kdo ti želi dobro in kdo slabo.«

Frane je bil naš lokalni vedeževalec in, če že, potem sem vedeževanje prakticiral pri njem. Velikokrat mi je pravilno napovedal dogodke, je pa bil na splošno znan kot izreden videc v prihodnost. Nekateri so se ga bali, drugi so ga občudovali. Sam sem k njemu hodil, ker je bil umirjen človek, ki je vedno našel primerno besedo za sočloveka in tolažbo tistemu, ki jo je potreboval.

Torej, ko sem ugledal žival pred seboj, ki je renčala name, sem se spomnil nanj. Pred srečanjem sem premišljeval o prijatelju, ki me je vabil v partnerstvo pri nekem projektu, ki bi zaznamoval najini življenju. Torej, ali požrešen kot volk ali zvest pes? Ne strah pred živaljo, pač pa strah in dvom pred povezovanjem s prijateljem sta prevzela moj razum. Nenadoma sem razmišljal povsem trezno in se v nekaj sekundah odločil, da je prijatelj volk postal. Bil sem odločen, da zavrnem sodelovanje z njim pa naj bo kar hoče. Naslednji trenutek je žival izginila v rastju daleč naprej in me prepustila samega svoji usodi.



Vedeževanje je moji materi rešilo življenje

Moja mama je dolga leta na dom sprejemala vedeževalko, ki je k njej hodila iz 20 km oddaljenega kraja. Čeprav je bil oče velik nasprotnik vede imenovane vedeževanje, je na koncu vendarle popustil in dovolil materi, da je iskala uteho v ženski, ki jo je poznala le iz njenih obiskov na domu. Spomnim se kako mi je mati vsako nedeljo naročila naj skuham kavo ali čaj za gospo, ki je prišla in pričela na mizo zlagati velike karte in druge pripomočke za vedeževanje. Sama nisem bila kaj prida kuharica, toda moja kava je bila vedno izvrstna.

Kot ponavadi sem bila deležna pohvale, vedeževalka pa je po naši veliki leseni mizi vrgla svoje karte. Mojo mater je nekaj tiho spraševala, jo opazovala, potem pa obračala karte in zmigovala z glavo. Mati je srknila kavo iz skodelice, nasula sladkorja še v skodelico stare gospe, ki je sedela nasproti nje, potem pa zamišljeno zrla v njen obraz.

Ko je ta po kakšni uri odšla, je mati ostala v kuhinji in zamišljeno zrla predse. Oče je vstopil in spomnil se kako glasno se je hudoval čez vedeževanje in trapaste napovedi. Mati je prejela novico, da je hudo bolna in naj se čimprej oglasi pri svojem zdravniku. Vedeževalka je bila celo tako zelo natančna, da ji je rekla naj bo ta pozoren na ščitnico.

Kljub očetovi nejeveri, je naslednji dan mati vseeno odšla k svojemu zdravniku in dejala, da sumi v bolezen, ki se kuha v njej. K sreči je bil zdravnik pripravljen prisluhniti in je opravil vse preiskave v zvezi s ščitnico ter na koncu ugotovil, da so bili njeni strahovi upravičeni. K sreči je bila bolezen v samem začetku in jo je bilo moč odpraviti z manjšim operativnim posegom ter zdravili.

Vprašanje pa je kako bi se zadeva razvila, če mati ne bi poslušala svoje vedeževalke in bi lepo ostala doma in se delala, da ni nič narobe. Celo oče je spremenil svoje mišljenje in po tistem dogodku nikoli ni več rekel nobene čez vedeževanje.

Moje vedeževanje

Vsak človek je sam sebi vodja in šef. Če se nekdo odloči, da bo smisel življenja iskal v rečeh, ki so oddaljene od razumevanja večine in se posvečal obmejnim znanostim, verjel v nezemljane in paranormalno, je to njegova odločitev. Vse kar lahko povem je iz mojih osebnih izkušenj in te so povsem v prid zadevam, ki pri mojih prijateljih ne dobivajo pozornosti.

Vedeževanje spada v kategorijo reči, ki so za moje prijatelje nezanimive in povsem nepotrebne. Da pa je vedeževanje rešilo moje življenje, mi pomagalo znebiti se vseh morečih izkušenj in parazitov, ki so sesali mojo življenjsko energijo, to pa je druga reč. Ljubila sem moškega, ki me je več let izkoriščal. To je vedel eden izmed mojih prijateljev a mi tega nikoli ni povedal. Ko sem po obisku vedeževalke prišla do tega spoznanja in to obelodanila prijateljem in celotni moji družbi, je završalo.

Takoj se je oglasil prijatelj, ki je priznal, da je vedel vse in se na moje začudenje, zakaj mi tega ni povedal, potuhnil. Ko sem pred vsemi naznanila kaj vse mi je povedala gospa, ki obvlada vedeževanje, so se potuhnili še drugi. Ni pa minilo prav veliko časa, ko so pričeli spraševati, me klicati po telefonu in se zanimati za vedeževanje ter kje sem dobila vse te informacije. Najbolj zanimivo se jim je zdelo bojda dejstvo, da mi je gospa napovedala, da imam v ožji družbi prijatelja, ki ve vse, a mi tega ne pove, ker goji tesne odnose s človekom, ki mi nanaša bolečino.

Zelo kmalu sem dojela, da sem tudi sama podcenjevala tisto pravo vedeževanje, ko se vedeževalka ali vedeževalec zavzameta zate in, ko so ti na voljo prave informacije. Hitro sem lahko zaživela polno življenje brez »sesalcev« energije, se posvetila sebi in svojim prioritetam, ki sem si jih zadala v življenju, ter si poiskala človeka, ki je vreden moje bližine in pozornosti. 

Sence v noči

Vedeževanje sem vedno metala v koš z okultnim, magijo in drugimi paranormalnimi zadevami. Niti ne toliko zaradi tega, ker ne bi verjela v to, morda celo bolj iz strahu, da marsikaj drži. Nisem se bila pripravljena seznaniti z nečem o čemer nisem imela pojma in česar me je bilo prikrito strah.

Vedeževanje je v meni zbujalo strah na način, da bom nekoč naletela na vedeževalko in vedeževalca, ki dejansko imata dar za vedeževanje in bi mi napovedala kaj zelo slabega kar naj bi se mi v prihodnje pripetilo. Večkrat sem sicer slišala, da vedeževalci nikoli ne govorijo o slabih rečeh pa čeprav jih vidijo oziroma preberejo iz kart, kave in drugih simbolov, a me je še vedno tiščalo v prsih, če sem le pomislila na vedeževanje. Lahko rečem, da sem plaha oseba, prestrašena ob vsaki malenkosti, a tudi radovedna kot majcena miška, ki želi svoj smrček vtakniti v prav vsako luknjico in kot neznanega prostora. Ta miška je v nekem trenutku postala dovolj pogumna, da je na glas prosila za vedeževanje. Tresočih nog sem sedla za veliko orehovo mizo in se zazrla v temne, okrogle oči gospe Majde, ki je bila daleč naokoli znana kot najboljša vedeževalka.

»Kaj pa si to krhko bitjece želi izvedeti,« me je vprašala z raskavim glasom.

Odgovorila sem, da še sama ne vem, zato se je odločila, da preveri kaj se kuha nad menoj. Nekaj padlih kart z licem navzgor, nekaj sumljivih in dvomljivih pogledov izpod obrvi in nekaj mrmranja, je privedlo do grobih stavkov, ki so se zaletavali ob mene kot butajoče morje ob ostro skalovje.

»Draga moja,« je začela. »Dogodek iz svoje mladosti moraš pustiti za seboj. Ni dovolj, da le govoriš o tem, da si ga. Resnično moraš napraviti korak dalje, se umiriti in potipati svojo nežno, skrito dušico kaj si želi. Moški, ki je nekaj let starejši od tebe in v tebi buri močna čustva, je tisti pravi, ki ga ne smeš zavrniti. Je potrpežljiv, a večno te ne bo čakal. Streha nad glavo bo tvoja zato se ne boj. Pogumno zakorakaj v življenje in svoj nežen, bledikav obrazek okrasi z nasmehom, ki se že predolgo ni prikazal izza tvojih ustnic.«

Vedela je za mojo skrivno nesrečo iz mladosti, za prelepega Petra, zdravnika, ki je prebudil moje srce in očitno je vedela, da bo bolna mati prav meni zapustila skromen domek. Vedela je!

 

Totalen skeptik spozna vedeževanje

 

Da bi šel jaz k vedeževalki ali vedeževalcu?!

Ni variante! Niti najmanjše možnosti. Lahko bi le komu odsvetoval, da se peča s takšnimi rečmi. Potem pa je prišel trenutek, ko sem se ujel v razmišljanju in tuhtanju o temi v katero nikoli nisem kaj prida verjel.

Že v prazgodovini je bilo veliko zanimanja za človekovo prihodnost in tako so se začeli pojavljati vedeževalci. Ti napovedujejo prihodnost z različnimi pripomočki kot so vedeževalske karte, kocke, razna nihala in celo kava ter sveče. S pomočjo vedeževanja pokažejo človeku pravo pot, jim pomagati pri odločitvah in jim razložijo trenutna dogajanja okoli njih.

Za prvo vedeževanje sem se odločil pred nekaj leti, ko mi je prijateljica pripovedovala izkušnje z njene seanse. Dala mi je kontakt vedeževalke in sem šel. Bil sem zelo skeptičen, kajti vedeževanje ni bila ravno stvar v katero bi verjel, vendar je bila stvar na nek način izjemno privlačna. Imel sem nekaj finančnih težav in to je bila takrat edina stvar, ki me je zares zanimala.

Po krajši obnovi mojega dotedanjega življenja je vedeževalka iz kart razbrala ureditev financ v roku šestih mesecev ampak, da bo za to potrebna selitev, kar je bilo zame, kljub nezaupanju v vedeževanje, kar precejšnje olajšanje. Že nekaj časa sem si želel zamenjati okolje v katerem se zadnje čase niti najmanj nisem počutil srečno. 

In očitno je imela prav. V petem mesecu sem dobil izjemno priložnost za delo v tujini, ki sem jo zagrabil z obema rokama. Situacija z denarjem se je obrnila na bolje in še vedno redno zahajam na vedeževanje, ki mi pomaga sprejeti pomembne odločitve v mojem življenju. Tako sem v tem času postal samozavestnejši in svojo usodo prijel v svoje roke.

Nedolgo nazaj bi težko verjel naslednjim besedam:

Vedeževanje je odlična priložnost za vse, ki jih zanima prihodnost in potrebujejo nasvet pred pomembno odločitvijo. Ne odlašajte, če vsaj malenkost mika.

 

 

Jasen signal v megli 

 

Bilo je ranega jutra nedaleč stran od naše vasi, ko sem se navsezgodaj odpravila na sprehod s svojim Ronijem. Prikupen mešanček mi je zvesto sledil kamorkoli sem stopila, vohljal naokoli in radostno poskakoval. »Najin« hrib se je kopal v megli in priznati moram, da sem se kar nekoliko s težavo odločila, da se povzpneva nanj.

Roni je stekel naprej in izginil v mlečni meglici. Na moje klice se ni odzval, potem pa se je nekje pred menoj oglasil lajež. Roni je stal le nekaj metrov naprej in besno lajal na nekaj ali nekoga. Skušala sem izostriti pogled, se mu približati, potem pa je lajež prenehal. Pritekel je k meni, se mi ovil okoli nog in kukal navzgor proti meni. Kak meter ali dva od naju pa sem nenadoma jasno ugledala leseno palico in roko, ki jo je držala. Za delček sekunde je iz meglice proti meni pogledal starikav obraz, se mi nasmehnil, potem pa v trenutku izginil. Srce mi je skakalo pod brado nakar sem se spomnila besed moje vedeževalke. »Punca, tisti dan boš vedela, da je bilo moje vedeževanje resnično.«

Napovedala mi je srečanje z nepričakovano osebo, ki me bo prestrašila, kasneje pa bom vedela, da je bila tam v moje dobro. V vedeževanje sem verjela nekako na pol in šla na posvet le zato, ker sem rada poklepetala z vedeževalko. Naslednji hip sem se obrnila in z Ronijem sva pohitela s hriba. Nikakor me ni več vleklo na vrh v tisto meglico. Najprej sem pomislila (nekoliko v šali), da me je vedeževanje rešilo pred dežjem, ki je pričel kapljati na moja ramena, kasneje pa sem se lahko prepričala, da je šlo za nekaj precej bolj pomembnega. Ko sva prišla do vznožja iz meglice, se je vrh hriba razleglo silovito treskanje. Očitno je strela udarila v staro kapelico, saj so jo naslednji dan vaščani hiteli popravljat. Vse kaže, da mi je vedeževanje pri znanki pomagalo preživeti saj sem skorajda prepričana, da je bila tista strela sicer namenjena nama z Ronijem. Še danes sem vedeževalki hvaležna za to in še vedno hodim k njej na vedeževanje in obvezen klepet.

 

 

Vedeževanje pomagalo sestri nato še meni

Sestra se je pred desetimi leti preselila v Avstrijo. Pri nas je imela vsega dovolj, ostala je brez službe, se ločila od nezvestega moža in potegnila črto v življenju.
Preden je odšla sem ji zabrusil, da sem jezen le zato, ker odhaja z neumnim izgovorom. Rekla je, da ji tako svetuje vedeževanje iz kart in, da se je odločila.
Naslednje leto je prišla na obisk. Pripeljala se je z novim avtomobilom, s seboj pa je imela tudi svojo novo ljubezen. Bil je Slovenec Jernej, ki ga je spoznala tam in bila je trdno prepričana, da ji ga je napovedalo njeno vedeževanje.

Kmalu po prihodu v nov dom, je v službi napredovala, potem še enkrat, nato pa odprla kar svoje podjetje. Šlo ji je več kot dobro, posel se je širil in bančni račun se je veselo polnil.
Rodila je sina in hčer, po desetih letih pa so res čudovita družina. Večkrat se vprašam ali sem ji morda storil krivico, ko sem jo obtoževal glede vedeževanja in njene vere vanj.
Nikoli se ji nisem opravičil za to, sem pa celo še sam poklical neko gospo, ki je že od nekdaj priznana strokovnjakinja za vedeževanje. Povprašal sem jo o svoji prihodnosti in s svojimi odgovori me je precej presenetila.

Dejala je, da sem se končno znebil svoje trme, odvrgel breme naučenih navad in krenil neko novo pot v svojem življenju. Pri petdesetih mi je napovedala ljubezen, kar se mi je zdelo pa vseeno malce trapasto, potem pa sem čez kak teden resnično spoznal ljubezen svojega življenja. Ali sem bil zaradi napovedi bolj samozavesten, ali pa mi je gospa Rozi resnično pokazala moč vedeževanja?
V resnici mi je bilo popolnoma vseeno, sem pa potem z navdušenjem pričakoval izpolnitev ostalih napovedi. Ena se je že uresničila in vsem manj dvomim, da se bodo tudi ostale. 
Živim srečno življenje s svojo izbranko, opravljam delo, ki ga najbolj ljubim, vsake toliko pa za nasvet še vedno pokličem mojo zlato Rozi.

 

Nočna mora ne pomeni vedno nekaj slabega

 

Ko sem se nekega jutra prebudila vsa prepotena iz najstrašnejše more svojega življenja, sem se odločila poiskati pomoč. Sprva sem se pogovorila s prijateljico, ki je nekoč o tem veliko brala, potem pa mi je prav ona predlagala vedeževanje.

Rekla sem ji, da mi to ne gre skupaj a je zatrdila, da je imela podobno izkušnjo in je najboljše odgovore dobila pri vedeževalki. Nikoli si ne bi mislila, da mi lahko pri razlagi sanj pomaga vedeževanje. Gospa, ki me je sprejela, je bila prijazna ženska srednjih let, milega pogleda, iz oči pa ji je sijala modrost. Ponudila mi je čaj, nakar sva sedli za mizo. Na njej so bile karte, kristalna krogla in še nekaj reči, ki sem jih povezala z orodji za vedeževanje. Nekaj pa jih tudi nisem prepoznala.

Vprašala me je ali se jasno spomnim svojih sanj. Seveda sem se jih saj so me premrazile do kosti. Dejala je, da je to precej nenavadno in, da že ta podatek veliko pove. Ko sem ji povedala kaj se mi je sanjalo pa je takoj dobila zaskrbljen pogled, na čelu pa so se ji naredile gube. Iz kupa kart je vzela dve.

Videla je, da me je s svojim odzivom še bolj prestrašila zato me je hitela miriti, da tako slabo spet ni. V roke je vzela debel, starejši zvezek v katerem je hranila zapiske. Šlo je za njene ugotovitve skozi leta vedeževanja in kmalu ga je odložila na mizo, ter obrnila k meni.

Nisem mogla verjeti kaj vidim. Zame je bilo vedeževanje vedno le nekaj zabavnega in ne preveč resna znanost zdaj pa mi je vzelo sapo. Med vsemi zapisi z jasno označenimi datumi in letnicami (kotirale so tudi deset let v preteklost) je pisalo »Prišla bo na posvet, zmedena in prestrašena zaradi nočnih mor, ki jih je imela prejšnjo noč. Takoj boš pomislila na dvojno rdečo in številki 8, ter 10.«

Kaj mi je napovedala skozi vedeževanje, naj ostane skrivnost. Povem pa vam, da se je prva napoved že uresničila, v roki pa je takrat držala dve rdeči karti in sicer 8, ter 10.

 

Vedeževanje iz kave

Ste že kdaj pili kavo z nekom, ki je vedno želel pogledati kavno usedlino?

Seveda mora biti kava tista prava »Turška«. Potem, ko kavo popijemo, skodelico previdno obrnemo na »glavo« in jo postavimo na papir ali mali krožnik, da odvečna tekočina odteče in, da se v kavni usedlini izrišejo znamenja katera lahko potem tolmačimo. Nekateri viri pravijo, da mora oseba, ki zahteva vedeževanje iz kave, usedlino prej nekajkrat premešati s prstom.

Sama umetnost prerokovanja iz kavne usedline izhaja iz Kitajske, so pa tam prerokovali iz usedline pravega čaja. Vedeževanje iz kave se je ohranilo vse do današnjih dni in se preneslo na, praktično, vse konce sveta. Iz kavne usedline so vedeževali tudi stari Rimljani.

Po približno 10 minutah se kavna usedlina dovolj izsuši, da je primerna za vedeževanje. Skodelico previdno obrnemo, za trenutek zapremo oči in se prepustimo intuiciji in notranjemu jazu. Ko se zazremo v kavno usedlino bomo zlahka opazili prve podobe.

Toda kaj te pomenijo za naše vedeževanje?

Razlaga različnih likov in podobic je lahko dostopna tudi na svetovnem spletu ali v, za to namenjenih, knjigah. Bodite pozorni in pri obračanju skodelice levo ter desno, poizkusite razbrati karseda največ likov in simbolov.

Morda nekaj najbolj zanimivih:

NEGATIVNI: počen prsta, nož, petelin, maska, list (simboli govorijo predvsem o nezvestobi in krhkem razmerju)

POZITIVNI: angel, avtomobil, deteljica, fontana, grozdje

Bodite pozorni na: črte, like, razne oblike, številke, črke, živali in predmete. Zapišite si kaj vse ste opazili v usedlini vaše skodelice in potem v miru poiščite razlago v knjigi ali spletu.

 

Nisem si predstavljala, da lahko vedeževanje tako močno vpliva na mojo usodo

 

Nikoli nisem bila slepa privrženka kakršnegakoli vedeževanja, a mi je prijateljičina izkušnja govorila, da bi bilo dobro, če bi še sama preverila kaj mi lahko pove.

Šla sem skozi krizno obdobje svojega življenja in pomislila, da bi vedeževanje morda lahko prineslo kak odgovor, ki sem ga tako zelo iskala. Sprva sem z vedeževalko govorila preko telefona in iz pogovora izvedela, da gre vsekakor za zadevo, ki mi lahko pomaga. S prijateljico sem se potem odpravila k vedeževalki izven mesta in že po samem vstopu v njen prostor so me spreleteli nenavadni občutki. Sprva sem se prepričevala, da gre le za tremo, ko pa sem gospo pogledala v oči in me je ona prijela za roko, me je spreletel srh. Počutila sem se kot bi iz mene vlekla informacije o moje življenju, nato pa mi jih je na veliko presenečenje tudi zaupala.

»Vedeževanje ni šala,« je rekla.

Njene oči so izražale iskreno zaskrbljenost in gube na njenem obrazu so pričale kako zelo jo pretresejo različne informacije do katerih se dokoplje kadar govori z ljudmi, ki k njej pridejo po nasvet. Z izredno resnim izrazom na obrazu mi je povedala, da me čaka trd boj na sodišču, pravdanje za odškodnino in borba s sinom, ki bo nekoliko zašel s poti. Kar me je najbolj presenetilo, je bilo dejstvo, da je omenila sina. Nisem ji povedala niti, da imam otroka kaj šele sina.

Da je vedeževanje očitno resna zadeva je dokazala zadnja trditev saj je sin dejansko zašel v slabo družbo a sem ga, pripravljena na to, lahko še pravi čas rešila.

Boj na sodišču še poteka, a kot mi je razgalilo vedeževanje, se nagiba k moji zmagi. Neznansko sem hvaležna moji prijateljici, prav tako pa seveda vedeževalki, ki mi je s svojim vedeževanjem pomagala rešiti precej neprijetnih situacij.

 

Vedeževanje kot sopotnik

 

Obstajal je čas, ko nisem verjela v vedeževanje, magijo in podobne reči, ki v našem svetu niso splošno sprejete kot nekaj običajnega. Smejala sem se prijateljici, ki je pošiljala sporočila in klicala različne vedeževalce, zaničevala prijatelja, ki je hodil na vedeževanje v živo. Pošiljala sem ju v tri krasne, jima svetovala »Vedeževanje« pri psihologu in se na njun račun šalila pred prijatelji. To sem počela dolgo časa in danes se čudim (obenem pa sem jima hvaležna), da sta me trpela tako dolgo. Vse dokler me življenje ni udarilo od zadaj in me je usoda prijela za rame.

V trenutku sem ostala brez moža, ki mi ga je speljala bivša sošolka, ušel mi je pes in se mi skoraj nepopravljivo pokvaril avtomobil. V naslednjem tednu sem ostala brez službe in prišel je trenutek, ko sem sedela v sobi povsem sama in gledala v strop. Zame je bilo življenje končano v enem samem trenutku za katerega niti v sanjah nisem slutila, da lahko napoči. Pomislila sem na samomor, a se k sreči oddaljila od te misli, potem pa se odločila, da korenito spremenim življenje. Zavedla sem se svoje zlobe do prijateljev pa čeprav sem se le šalila na njun račun.

Kljub slabemu mišljenju, ki sem ga imela za vedeževanje, sem se odločila, da požrem kar sem v preteklosti govorila in odidem na posvet. Šla sem k vedeževalcu v tujino o katerem sem prej prebrala veliko zanimivega. Nisem mogla verjeti svojim ušesom, ko je do potankosti razložil mojo situacijo in me vprašal ali želim izvedeti kako se rešim iz težke situacije. Ko mi je dejal, da me bo v treh mesecih obiskal moški mojega življenja s katerim si bom ustvarila družino, sem ga imela za norega.

Ko pa se mi je čez dva meseca zgodilo prav to in sem kasneje izvedela, da sem noseča, sem se odločila, da nikoli več ne spregovorim grde besede na vedeževanje.

Moje življenje je spet dobilo smisel!

 

Strokovnjaki za vedeževanje

 

Ste vedeli, da se vedeževalci zelo razlikujejo eden od drugega? Različni so njihovi pristopi za vedeževanje, drugačne so tehnike in, kar tudi ni zanemarljivo, imajo različno stopnjo intuicije. Obstajajo vedeževalci, ki vedeževanje z velikim uspehom opravijo preko telefonskega pogovora. Veliko jim pove glas osebe in podatki, ki jih pridobi za dodaten izračun, bodisi skozi astrološke izračune, bodisi iz kart in preko drugih pomagal za vedeževanje.

Večina vedeževalcev pove, da so svojo intuicijo enostavno začutijo v nekem obdobju svojega življenja. Nekateri že od otroštva dalje vedo, da so rojeni za vedeževanje, spet drugi to osebno sporočilo prejmejo v zrelejši dobi. Ljudje, ki znajo prisluhniti sebi, svoji intuiciji, so vsekakor tisti, ki so poklicani za »nekaj več«. Na vedeževanje ne gledajo kot na vir svojega zaslužka pač pa kot na dar s katerim bodo lahko pomagali do resnice in boljšega, srečnejšega življenja soljudem. Če s pomočjo tega še ustvarijo pogoje za lastno preživetje, toliko bolje.

V prvi vrsti pa mora vedno biti človek na nasprotni strani, spraševalec in iskalec odgovorov na svoja vprašanja. Tehnike za vedeževanje se lahko močno razlikujejo in prav je, da vedeževalec ali vedeževalka uporablja tisto ob kateri se počuti najbolj zanesljiv v svojih napovedih. Tudi vedeževalci z dobrimi uspehi v napovedih pa morajo biti seveda predvsem ljudje. Čuteča bitja z višjo intuicijo, ki jim pomaga sogovorniku skozi vprašanja odgovoriti nanje čimbolj natančno.

Vedeževanje lahko močno vpliva na ljudi, ki se po pomoč zatečejo k vedeževalcu, zato se vedeževalci še kako zavedajo pomembnosti in resnosti svojega poslanstva. Dober vedeževalec je konec dneva najbolj zadovoljen, če je s svojimi videnji in napovedmi človeku lahko pomagal do rešitev iz različnih zagat, do sreče in lepšega življenja.

 

Vedeževanje iz Run

 

Vedeževanje iz Run je že dolgo med nami saj izhaja iz 4. Stoletja. Runsko vedeževanje je bilo po prihodu Krščanstva proglašeno za pogansko in je bilo po tej strani strogo prepovedano. Vse bolj pa se vedeževanje iz Run vrača v naše življenje. Runa je bila pisava germanskih plemen, z Runami pa so do konca prvega tisočletja pisali tudi Madžari, a so se te od germanskih razlikovale. Beseda Runa pomeni nekaj skrivnostnega, skritega. Zelo popularne so tudi zato, ker preko njih vidimo svet okoli nas na edinstven način in ponujajo vpogled v človeško naravo.

Rune se uporabljajo za vedeževanje pa tudi kot amulet oziroma talisman, ki pravilno aktiviran deluje kot izjemno močna zaščita. Obstaja verovanje, da omogočajo oživljanje neživih stvari. Rune lahko kupimo v trgovini ali pa jih izdelamo sami, če imamo dovolj umetniške žilice. Vedeževalci iz Run le te radi napravijo sami, saj verjamejo, da so na ta način še močneje povezani z njimi in jih bodo še uspešneje brali. Rune povedo marsikaj, vidijo v svetove kamor človeško oko ne more, zato je vedeževanje iz Run še toliko bolj cenjeno.

Prav branje run je najpomembneje za vedeževanje iz njih, zato je še kako pomembno, da jih človek, ki jih bere, čuti. Mora biti povezan z njimi, začutiti njihova sporočila in namen, ki mu ga sporočajo. Rune se lahko nahajajo na kamenju, poldragih kamnih, lesu ali celo kartah. Za vedeževanje pa so najprimernejše tiste rune ob katerih vedeževalec začuti, da je z njimi povezan. Še zanimivost: Ko je bog Odhin spoznaval skrivnosti Run, je eno oko žrtvoval za vpogled v svet nezavednega z drugim pa je ostal v stvarnem svetu.

Torej se je celo bog nekoč močno žrtvoval zato, da je dobil vpogled v prihodnost. Vedeževanje je že od nekdaj privlačilo in tako bo ostalo na vse veke.

 

Vedeževanje – veda, znanost ali nekaj tretjega?

 

Težko bi rekli, da je vedeževanje znanost, čeprav po nekateri kriterijih to seveda je. Vsaj veja znanosti. Vsekakor pa je vedeževanje tisto »nekaj več« kar človek ima ali pač nima. Nimajo vsi ljudje enakih sposobnosti intuicije, prav tako kot vsak človek ne more biti najboljši atlet na svetu pa naj še tako trdo trenira.

Si predstavljate, da bi lahko vsakdo postal tisto kar si želi?

Bilo bi odlično, a temu žal ni tako. Kako naj odrasla oseba, visoka dober meter in pol, zabije žogo skozi košarkaški obroč? Ne gre. Mati narava mu te sposobnosti ni dala, ima pa zagotovo v sebi nekaj drugega, česar pa nima dvometraš, ki žogo z lahkoto položi v koš. Tudi vedeževalci so ljudje, ki čut za vedeževanje in vpogled v prihodnost imajo že od nekdaj in ga drugi pač nimajo.

Dejstvo pa je, da s »treningom« intuicije in odprtosti duha, ter učenja o tem kaj pomenijo določeni znaki in videnja, lahko postanejo še boljši vedeževalci. Vedeževanje torej ni nek »čiračara« kot bi to radi predstavili nekateri. Gre za splet okoliščin, narave, nadarjenosti in predvsem za dejstvo, da takšna oseba zazna, da je nadarjena za vedeževanje in, da se temu želi posvetiti in se učiti. Resnica je, da vsak ne more biti pravšnji za vedeževanje. Ljudje, ki zaradi pohlepa po materialnih dobrinah lažejo ljudem v stiski, vsekakor niso vedeževalci.

Vseeno pa je velika večina vedeževalcev tistih »pravih«, ki so že zgodaj začutili, da je v njih nekaj več, da so sposobni reči, ki si jih drugi niti predstavljati ne zmorejo. Ti vedeževalci opravljajo svoje poslanstvo, pomagajo ljudem s pravimi odgovori ob odkrivanju njihove prihodnosti in jim ne govorijo reči katere sami vidijo nejasno v meglici. Njihovi nasveti so dobronamerni, razlaga dogodkov in videnj pa v smeri, kako pomagati spraševalcu.

 

 

Všečkajte Facebook stran Rubikon vedeževanje in tarot in med prvimi boste izvedeli kdaj je objavljen nov tedenski horoskop ali druge zanimive vedeževalske teme